{"id":4788,"date":"2014-06-04T16:50:29","date_gmt":"2014-06-04T16:50:29","guid":{"rendered":"http:\/\/www.mustbemagic.si\/?page_id=4788"},"modified":"2016-06-22T11:18:55","modified_gmt":"2016-06-22T11:18:55","slug":"o-pasmi","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/?page_id=4788","title":{"rendered":"O pasmi"},"content":{"rendered":"

Tone Ho\u010devar<\/strong>, \u00a0Moj pes september 2015<\/p>\n

Predstavljamo pasme: Airedalski terier<\/strong><\/p>\n

Velik, mo\u010dan in ne\u017een, pa vseeno terier<\/strong><\/p>\n

Razmeroma malo, glede na kakovost teh psov vsekakor premalo imamo na Slovenskem airedalskih terierjev, ki dandanes veljajo za imenitne, tako reko\u010d idealne dru\u017einske pse, pred stoletjem pa so bili prva slu\u017ebena pasma med psi, ki so jih armade namenile pomo\u010d pri vojskovanju. \u0160e prej, v svojih za\u010detkih v devetnajstem stoletju, je bil airedalec lovski pes, eden izmed prvih vsestranskih lovcev na britanskem oto\u010dju. Angle\u017ei sicer skoraj vse pse vzrejajo tako, da imajo zelo specifi\u010dne, ozko dolo\u010dene naloge. Airedalec je druga\u010den tudi zato, ker se ga je \u017ee v prvih desetletjih dotaknila nem\u0161ka roka. Velik in mo\u010dan, pa tudi slu\u017ebeni pes je postal zato, ker so ga takega naredili Nemci, pa naj je to Britancem v\u0161e\u010d ali pa ne.<\/p>\n

Airedalski terier je druga\u010den od vseh drugih terierjev. Marsikdo med kinolo\u0161kimi natan\u010dne\u017ei je v preteklosti tej pasmi celo odrekal pripadnost terierjem. Malo tudi zato, ker je airedalec v vseh pogledih precej druga\u010den od prvotnih terierjev. Terierji so nastali na britanskem oto\u010dju kot psi za mestno prebivalstvo, za kmete in za reve\u017ee, ki niso smeli imeti pravih lovskih psov. Goni\u010di, ki so lovili v krdelih, so pripadali zgolj plemstvu, vsi drugi ljudje niso smeli vstopiti v lovi\u0161\u010da, ki so pripadla aristokraciji. Velikih psov mestni ljudje in kmetje niti ne bi mogli nahraniti.<\/p>\n

Airedalec, ki mu verjetno kar po pravici pravijo \u00bbkralj med terierji\u00ab, je velik, mo\u010dan, ponosen in samozavesten pes, dovolj je notranje trden in obvladljiv, da je uporaben prav za vsako nalogo, pa vendar je \u0161e vedno tudi terier, po zunanjosti in tudi po zna\u010daju.<\/p>\n

Od Johna Keysa do doline reke Aire<\/strong><\/p>\n

Kot vsaka druga pasma tudi airedalec sega v prazgodovino, pa potem v stari Rim in v rimsko osvajanje Evrope. Ob prav vsaki pasmi je mogo\u010de najti anti\u010dne korenine in predvideti poti, po katerih se je kateri od prednikov pasme selil z jugovzhoda na zahod in severovzhod Evrope. Bolj podrobne raziskave so pokazale, da so pse, podobne airedalcem, za\u010deli oblikovati \u017ee pred pol tiso\u010dletja, ko so na angle\u0161kem pode\u017eelju rabili psa za vsakr\u0161no rabo, ki bi lovil vidre, jazbece, lisice in bi hkrati kmete branil pred golaznijo. Pasma airedalski terier, ki je sprva nosila druga\u010dna imena, pa je v resnici vendarle nastala \u0161ele v devetnajstem stoletju.<\/p>\n

Britanci zgodovino vsake pasme za\u010dno z razlagami svojega prvega velikega poznavalca psov Johna Keysa, ki se je podpisoval in v zgodovino zapisal kot doktor Johannes Caius. Leta 1570 je ta u\u010denjak objavil \u0161e dandanes po vsem svetu citirano delo O britanskih psih<\/em>. \u010cislajo ga vsi ljubitelji psov na britanskem oto\u010dju, ljubitelji terierjev pa ga ne marajo. Caius je namre\u010d prav nemarno grdo obravnaval terierje, ki so po njegovem sodili samo k reve\u017eem in nikamor drugam. Zapisal je, da niso vredni po\u010denega gro\u0161a. Ozna\u010dil jih je za razdra\u017eljive in popadljive cucke, taki pa sodijo samo k ni\u017ejemu stanu, nikakor ne k plemstvu. Takih pogledov mu glede na \u0161estnajsto stoletje, v katerem je \u017eivel, morda sploh ne gre preve\u010d zameriti. Podobno so v tistem \u010dasu v celinski Evropi gledali na pin\u010de in \u0161e posebej na resaste pin\u010de, hlevarske \u0161navcerje, ki jim tedaj \u0161e niso prisodili niti pravega imena.<\/p>\n

Terierji so dobili pravo ceno \u0161ele z industrijsko revolucijo, ki se je za\u010dela prav v Angliji, domovini vseh terierjev. John Keys seveda sploh \u0161e ni mogel poznati terierjev, kakor so se razvili z industrijsko revolucijo. Vedel je samo za kme\u010dke cucke, ki so znali svoje gospodarje re\u0161iti pred podganami, jazbeci, lisicami in podobno zalego, ki je grenila \u017eivljenje kmetom. Prvotni terierji so bili majhni, mo\u010dni, vzdr\u017eljivi, trmasti, kolikor je bilo le mogo\u010de ostri in nepopustljivi. Samo take so tudi izbirali iz ponavadi povsem naklju\u010dnih legel, vse druge pse iz legel so pokon\u010dali.<\/p>\n

Prelomno devetnajsto stoletje<\/strong><\/p>\n

V devetnajstem stoletju se je na britanskem oto\u010dju porajala kinologija, na prvih razstavah so za\u010deli kazati prve pasme po tedaj modernem vzorcu. Za\u010dela se je vse bolj stroga selekcija, s primernimi kri\u017eanji so dosegali vedno ve\u010djo specializacijo pasem. Prav ni\u010d skladno z angle\u0161kim pogledom na svet in na pasje pasme torej ni bilo, da so v dolini Aire prav v devetnajstem stoletju storili vse, da bi ustvarili psa, ki bo uporaben za vsako delo. Nadomestil naj bi \u0161tiri, pet ali celo ve\u010d gosposkih pasem, pa \u0161e va\u0161ke cucke zraven, ki so jim takrat \u017ee rekli terierji.<\/p>\n

V okolici industrijskega mesta Leedsa, v dolinah rek Aire in Warfe, so sode\u010d po pripovedovanjih in zelo redkih zapisih nekako sestavili pasmo, ki so jo pozneje krstili za airedalskega terierja. Bila pa je \u00bbskupek \u017eelja reve\u017eev in mo\u017enosti premo\u017enih ljudi\u00ab, so zapisali prvi poznavalci pasme. Pravi, premo\u017eni lovci so vidre lovili z vidrarji (otterhounds<\/em>), mo\u010dnimi, velikimi psi, ki so veliko pojedli in jih kmet ni mogel rediti. Reve\u017ei so si za lovsko opravilo vzeli za pomo\u010dnika kve\u010djemu terierja, majhnega, \u017eilavega, na pogled zanikrnega cucka, takih je bilo po tistih krajih veliko.<\/p>\n

Sredi devetnajstega stoletja so vidre v krajih ob rekah menda predstavljale precej\u0161njo nadlogo. Loviti jih je bilo te\u017eko, ker so bili zlasti kraji ob reki Aire gosto pora\u0161\u010deni in mo\u010dvirni. Vidrar je bil, tako pravijo zdaj, ko je vidro v tistih krajih komaj \u0161e kje najti, premehak, premalo vztrajen, ni se hotel po teriersko trmasto zapoditi v go\u0161\u010do.<\/p>\n

Airedalec je vsekakor najve\u010dji, najmo\u010dnej\u0161i in za vsakr\u0161no delo najbolj uporaben med vsemi terierji. V svoji pisani zgodovini pa je moral pravzaprav po\u010deti \u010disto vse, samo pravi terier ni bil nikoli. Prevelik je, da bi se lahko stla\u010dil v luknje za lisicami ali jazbeci, preobilen in prete\u017eak, da bi ga lahko lovec potem potegnil nazaj na plano.<\/p>\n

Kako so ustvarili dana\u0161njega airedalskega terierja, ni natan\u010dno znano. Zanesljivih zapiskov o kri\u017eanjih, ki bi potrjevali dana\u0161nja ugibanja o morebitnih pasmah in naklju\u010dnih va\u0161kih cuckih, ki so sodelovali pri zgodovinskem opravilu ustvarjanja ene izmed najbolj\u0161ih in najbolj koristnih pasjih pasem, kar jih pozna svet, ni bilo.<\/p>\n

Prvo kri\u017eanje, \u010de je seveda verjeti veliko kasneje zapisani zgodovini, je bilo med starim delovnim terierjem in vidrarjem. Terierji tistih \u010dasov so bili menda podobni dana\u0161njemu vali\u017eanskemu terierju, vendar je prvotna pasma izginila. Rekli so ji staroangle\u0161ki \u010drno-\u010dreslasti resasti terier.<\/p>\n

\u017de s prvim kri\u017eanjem je, tako trdijo, nastal pes, ki je plaval spretno kot vidrar in bil prav kot terierji vztrajen in oster. V naslednji fazi naj bi tej prvotni kombinaciji dodali \u0161e bulterierja, da bi bil novi pes ostrej\u0161i in mo\u010dnej\u0161i. Bulterier pred poldrugim stoletjem vsekakor \u0161e ni bil prijazni ku\u017ea, kakor ga poznamo danes.<\/p>\n

V naslednjih obdobjih so airedalcu vkri\u017eali dve \u0161e dandanes izjemni terierski vrsti, doma z irskega otoka. Prvi je bil irski terier, drugi pa kerryjski modri terier. Ti dve pasmi na Irskem \u0161e vedno uporablja tudi policija. Zaenkrat ni trdnih dokazov, da so pri kon\u010dnem oblikovanju airedalca uporabili tudi francoskega vendejskega grifona in menda celo irskega vol\u010djaka, najve\u010djega med hrti.<\/p>\n

Kaj bi brez Nemcev<\/strong><\/p>\n

Ko so se v javnosti pojavili prvi airedalski terierji, sode\u010d po zapiskih je bilo to leta 1853, so jim rekli vodni terier ali pa bingleyski terier (Bingley je bil kraj, kjer so ga prvi\u010d predstavili) , drugi so jim spet rekli delovni terier ali pa warfedalski terier (po reki in dolini Warfe).<\/p>\n

Kot airedalca so ga prvi\u010d omenili na velikem kme\u010dkem sejmu v Bingleyu v dolini reke Aire leta 1879. Potem so najve\u010djemed terierji pokazali tudi na drugih kme\u010dkih sejmih, naposled tudi \u017ee na pasjih razstavah. Leta 1886 je angle\u0161ki kinolo\u0161ki klub pasmo priznal kot airedalca. Sprejeli so standard, v rodovno knjigo je bilo vpisanih prvih 24 psov in psic. Po priznanju pasme in standarda sta zgodovino pasme dokaj podrobno spremljala in zapisovala Holland Buckley v Veliki Britaniji in Keirich K\u00e4ufer v Nem\u010diji. Nemci so prve airedalce odpeljali k sebi domov \u017ee leta 1890, \u0161e preden so sami prodrli v svet s svojo slu\u017ebeno pasmo nem\u0161kim ov\u010darjem, \u0161e danes najuspe\u0161nej\u0161o pasmo vseh \u010dasov.<\/p>\n

Davki in prisekani repi<\/strong><\/p>\n

Terierji so imeli do nedavnega po pasemskem standardu prikraj\u0161ane repe (airedalec na dve tretjini). To lastnost znajo lovci razlo\u017eiti kot pasemsko nujo – da se psi ne bi ranili, ko se podijo po grmovju, da jih la\u017ee izvle\u010dejo iz lisi\u010dine, da jih vidra v airedal\u010devem primeru ne bi zgrabila za rep. Za\u010detek rezanja repov pa s takimi razlagami nima nikakr\u0161ne zveze. Na britanskem oto\u010dju, kjer so vsi terierji doma, so repe za\u010deli sekati izklju\u010dno zaradi davkov. Bogatini so imeli za lov velike pse z dolgimi repi, za vsak rep pa so morali pla\u010dati davek. Terierje, ki so tudi imeli dolge repe, so imeli za svoje pomo\u010dnike reve\u017ei, ki davka ne bi mogli pla\u010devati, pa tudi hoteli ga niso. Zato so si omislili prirezovanje repov. To je pri\u0161lo v navado \u017ee konec srednjega veka. \u0160ele nekaj stoletij kasneje, ko si nih\u010de ni predstavljal terierja z dolgim repom, je lovcem padla na pamet razlaga, da je terier s prisekanim repom veliko bolj uporaben kot psi z repi.<\/p>\n

Ko so Nemci peljali prve airedalce na staro cleino, je bil pes iz doline Aire sicer postaven, mo\u010dan, \u017eivahen, zdrav, vzdr\u017eljiv in oster pes (visok okoli 60 centimetrov, kar je bilo za tiste \u010dase zelo veliko), bil pa je manj postaven in ne tako gosposkega videza, kakor so dana\u0161nji airedalci.<\/p>\n

Angle\u017ei neradi priznajo, da so airedalca po sedanji podobi, te\u017ejega in mo\u010dnej\u0161ega od prvotnega, v resnici naredili \u0161ele Nemci. Nem\u0161ka selekcija je precej pozneje vplivala tudi na britansko vzrejo, pa \u010deprav so se prvotni angle\u0161ki vzreditelji temu v za\u010detku zelo upirali.<\/p>\n

Glavni vzreditelj airedalcev v Nem\u010diji konec 19. stoletja in v za\u010detku 20. stoletja se je pisal K\u00f6nigstein. Hotel je ustvariti povsem svojo, ve\u010djo in mo\u010dnej\u0161o razli\u010dico od angle\u0161kega originala. Ko pa je von Stephanitz iz nem\u0161kih ov\u010darskih psov sestavil nem\u0161kega ov\u010darja, je airedalec sicer \u0161e nekaj \u010dasa ostal nem\u0161ki voja\u0161ki in policijski pes, opustitili pa so na\u010drte, da bi iz njega naredili povsem svojo pasmo.<\/p>\n

Pes kolonialnih gospodarjev<\/strong><\/p>\n

\u0160e preden se je airedalec uveljavil v Nem\u010diji, so ga Angle\u017ei \u017ee odpeljali s seboj po vsem imperiju, ki je tedaj segal krog in krog sveta. Imeli so ga za najbolj\u0161ega lovca, najbolj\u0161ega \u010duvaja, pravo zverino, ki je bila sposobna loviti tudi veliko divjad. Airedalce so imeli za pomo\u010dnike angle\u0161ki kolonizatorji v Keniji, takoj potem v Ju\u017eni Afriki in v obeh Rodezijah, severni in ju\u017eni (dana\u0161nji Zambiji in Zimbabveju). Zlasti v Ju\u017eni Afriki so pri belih ljudeh airedalci \u0161e danes zelo v \u010dislih kot ostri in brezkompromisni \u010duvaji posesti.<\/p>\n

Druga \u0161e danes uporabna veja airedalcev se je skoraj hkrati razvijala v Kanadi, kjer jih imajo \u0161e zdaj celo za lov na medvede.<\/p>\n

Junak prve svetovne vojne <\/strong><\/p>\n

Airedalec je bil prvi policijski pes v Veliki Britaniji, takoj potem tudi v Nem\u010diji. Najbolj pa je odmeval glas o njem med prvo svetovno vojno, ko je bil voja\u0161ki pes. Takrat so vsi prisegali, da je najbolj\u0161i in edini (\u010deravno so uporabljali tudi druge pasme, ob nem\u0161kih ov\u010darjih zelo uspe\u0161no tudi belgijske ov\u010darje, ki so jim bili tedaj nem\u0161ki ov\u010darji na las podobni). Airedalski terier je bil med prvo vojno sanitetni pes, kurir, preve\u010dkrat \u017ertvovani miner, iskalec pogre\u0161anih ljudi. Bil je vse, kar je bilo tedaj mogo\u010de v pasjem voja\u0161kem poklicu.<\/p>\n

Airedalca pa so za vojaka naredili Nemci in ne Britanci. Nemci so bili tudi tisti, ki so mu odprli vrata v druge vojske, tudi v japonsko in rusko. \u010ce ne bi bilo Nemcev, je zapisal angle\u0161ki avtor Hutchison, bi se prav lahko zgodilo, da svet (z Britanci vred) nikoli ne bi vedel, da je airedalec lahko celo vle\u010dni pes, pa \u010duvaj, oster obmejni stra\u017ear, policijski pes in \u0161e kaj.<\/p>\n

Po prvi vojni je airedalec nekaj \u010dasa \u0161e blestel, saj so bili Nemci pora\u017eenci in \u0161e niso osvajali Evrope. Potem pa se je za\u010del na odru pojavljati alza\u010dan, kot Britanci in Francozi \u0161e vedno pravijo nem\u0161kemu ov\u010darju. Med drugo vojno Nemci airedalcu niso bili ve\u010d prijazni, bil je sovra\u017enikov pes. Ob nem\u0161kih ov\u010darjih so uporabljali tudi svoje dobermane in posebej v ta namen s kri\u017eanji ustvarjene novodobne rotvajlce, potomce prvotnih govedarjev.<\/p>\n

Svet je postal airedalski<\/strong><\/p>\n

V Francijo so airedalci pri\u0161li z britanskimi industrijalci, ki so odpirali tovarne v Normandiji. Takrat so tudi Ameri\u010dani pridno hodili v Veliko Britanijo, pokupili so vse velike zmagovalce pasjih razstav in najbolj priznane plemenjake. Zapiski pripovedujejo o primerih, ko so premo\u017eni Ameri\u010dani kupili ne le zmagovalca velike razstave, ampak tudi oba njegova prednika, po materini strani pa celo stara star\u0161a. Z ladjo so jih odpeljali v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike. \u0160e danes ve\u010d kot polovica svetovne populacije airedalcev \u017eivi onkraj Atlantika.<\/p>\n

Ameri\u0161ka vzreja je \u017ee v za\u010detku za\u0161la dale\u010d od angle\u0161ke ali nem\u0161ke voja\u0161ke linije, \u0161e dlje pa od afri\u0161ke ali kanadske. Kanada je tedaj sodila pod Veliko Britanijo in so tja pse vozili neposredno Angle\u017ei. \u017de v dvajsetih letih dvajsetega stoletja so za\u010deli airedalce v Ameriki spreminjati v dru\u017einske pse , celo o zelo prijaznem in plemenitem \u010dloveku so radi rekli, da ima \u201czelo airedalski\u201d zna\u010daj.<\/p>\n

V de\u017eelah, kamor so airedalce izvozili neposredno Angle\u017ei, so ti psi tudi \u0161e po stoletju in ve\u010d v veliko primerih \u0161e danes lovski psi in \u010duvaji. V Avstraliji jih je veliko, med njimi veliko lovskih, podobno je tudi v Kanadi. V Ju\u017eni Afriki jih je \u0161e veliko ve\u010d, beli posestniki jih imajo za \u010duvanje posesti, za lov na veliko divjad ali pa za obrambo pred veliko divjadjo. Tudi v Indiji jih ni malo, priljubljeni so tudi na Japonskem. Dale\u010d najve\u010d jih je v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike.<\/p>\n

V Sloveniji je imela pred desetletji nekaj airedalcev tudi policija, tedanja ljudska milica, vendar so bili prezahtevni za \u010desanje, krta\u010denje, stri\u017eenje in vzdr\u017eevanje, zato so se jim mili\u010dniki \u017eal odrekli.<\/p>\n

\u010casi, ko je bil airedalec vojak, so \u017ee zdavnaj minili. Velika ve\u010dina airedalske populacije po vsem svetu igra vlogo hi\u0161nega psa. \u010cisto nove perspektive so se pasmi odprle, ko so si Britanci pred desetletji izmislili agility in je ta \u0161port osvojil vse celine. Tudi razstavna kariera jih ni izpridila, imeli so sre\u010do, da niso bili nikoli pretirano modni psi. Praviloma jih imajo pravi ljubitelji, za pasmo pa skrbijo pravi, zagnani vzreditelji. Airedalca cenijo tudi \u0161portni kinologi tako imenovane \u201cklasi\u010dne\u201d smeri (taki, ki tekmujejo v sledenju, poslu\u0161nosti in obrambi), uporaben je kot vodi\u010d slepih in pomo\u010dnik invalidov. Tudi v Sloveniji smo dva airedalca iz\u0161olali za pomo\u010dnika invalida.<\/p>\n

Kaj je bolje od airedalca? … Dva airedalca! Tako prepri\u010dano trdijo vzreditelji in poznavalci pasme.<\/p>\n

 <\/p>\n

________________________________________________________________<\/p>\n

MNENJE POZNAVALCA,\u00a0<\/strong>Moj pes september 2015<\/p>\n

Meta \u00a0Zakraj\u0161ek (PSARNA: Must be Magic)<\/p>\n

\u00a0<\/strong>Zakaj airedalec?<\/strong><\/p>\n

Airedalec zaseda med terierji posebno mesto. Je najve\u010dji med njimi. Zaradi njegovega zna\u010daja, graciozne oblike in inteligence mu re\u010demo tudi kralj terierjev. Prav zlahka pa bi zasedel tudi mesto dvornega nor\u010dka v primerih, ko privre na plan njegova igrivost in nagajivost. Enkrat airedalec, vedno airedalec pravijo vsi, ki jih ta pasma spremlja \u017ee vse \u017eivljenje.<\/p>\n

Raz\u0161irjenost pasme?<\/strong><\/p>\n

V Sloveniji je po moji oceni manj kot 150 airedalcev, kar je razmeroma malo. Tudi za Evropo velja, da je to razmeroma redka pasma, v ZDA pa je nekoliko bolj raz\u0161irjena. Tudi vzreja v ZDA je mo\u010dnej\u0161a od evropske.<\/p>\n

Odlike in slabosti?<\/strong><\/p>\n

Airedalec se zelo nave\u017ee na svoje ljudi in je zanje pripravljen storiti karkoli. Zahteva pa po\u0161ten, prijateljski odnos in se ni pripravljen podrejati avtoritarnemu re\u017eimu. Prav slednji bi lahko povzro\u010dil, da bi se razvil v trmastega, neposlu\u0161nega in neprijetnega sopotnika.<\/p>\n

Vedenjska slika?<\/strong><\/p>\n

Do otrok je zelo potrpe\u017eljiv in ljube\u010d. Dovoli celo, da ga otroci cukajo za brado. \u010ce oceni, da je preve\u010d, se umakne. Do tujih ljudi je nevsiljivo prijazen in dobrodu\u0161en. Je \u010duvaj, \u010de oceni, da je to potrebno. Znajo razlikovati med ljudmi, ki imajo pse radi in tistimi, ki radi vidijo, da se pes dr\u017ei malce vstran in se temu primerno vede. Tujega psa najprej oceni in se na podlagi tega odlo\u010di, kak\u0161en odnos bo imel do njega. Morda kdaj na za\u010detku deluje malce dominantno, a svoje igrivosti ne zna skriti. Igra mu je glavni cilj tako pri psih kot pri drugih \u017eivalih. Predvsem potomci angle\u0161kih linij imajo razvit lovski nagon, ki ga pri ameri\u0161kih linijah po navadi ni. Seveda pa mu divjad predstavlja izziv, o izrazitem lovskem nagonu pa pri airedalcu ne bi mogli govoriti. Je zelo bister in se hitro u\u010di. U\u010di se tudi tedaj, ko tega ne opazimo in veliko razmi\u0161lja tudi v primerih, ko bi si sicer \u017eeleli, da bi preprosto izpolnil na\u0161 ukaz. \u010ce je za svoje ravnanje nagrajen, si to hitro in dobro zapomni. Lahko bi rekla, da ne sodi med zahtevne pasme.<\/p>\n

Za kak\u0161ne ljudi je primeren?<\/strong><\/p>\n

Je primeren za ljudi, ki so ga pripravljeni obravnavati kot dru\u017einskega \u010dlana. Takrat se tudi poka\u017ee njegov pravi zna\u010daj, v katerem lahko u\u017eivamo. Potrebuje tako mentalne kot fizi\u010dne izzive. Po naravi je \u0161portnik. Lahko \u017eivi v stanovanju ali hi\u0161i. V vsakem primeru mu moramo nuditi pravo mero gibanja. Je primeren za tekmovanja v rally obediencu kot tudi v klasi\u010dnih disciplinah (sled, poslu\u0161nost, obramba). Zelo primeren \u0161port je tudi agility, veliko med njimi je tudi terapevtskih psov.<\/p>\n

Kak\u0161ne potrebe ima?<\/strong><\/p>\n

V na\u0161i psarni za\u010dnemo s kliker treningom mladi\u010dkov pri petih tednih. Pri vseh vajah uporabljamo le pozitivne spodbude, kar nam pri kasnej\u0161em delu bogato obrestujejo. Tudi s socializacijo za\u010dnemo \u017ee v leglu. Airedalec potrebuje veliko gibanja zato priporo\u010damo vsaj dva sprehoda na dan.<\/p>\n

Negovanje ko\u017euha?<\/strong><\/p>\n

Za nego dlake se uporabljamo poseben glavnik za puljenje odmrle dlake, tako imenovani Coat King, ki je odli\u010den pripomo\u010dek za odstranjevanje dozorele dlake in podlanke. Ta del nege lahko opravijo sami skrbniki. Pravilen na\u010din nege ko\u017euha pa je trimanje. Odvisno od tipa dlake se airedalca trimamo od trikrat do \u0161tirikrat na leto. Kopamo ga le redko oziroma po potrebi, ko na primer, zaide v kak\u0161no blato. Airedalec je znan po tem, da mu dlaka ne izpada in je primeren tudi za sobivanje z ljudmi z alergijami.<\/p>\n

Posebnosti pri prehrani?<\/strong><\/p>\n

Airedali niso izbir\u010dni pri prehrani. Zelo radi imajo tudi sadje in zelenjavo. V na\u0161i psarni hranimo na\u0161e pse z doma pripravljeno surovo hrano, se pravi, z \u00bbBARF-om\u00ab.<\/p>\n

Dedne hibe in bolezni?<\/strong><\/p>\n

Airedale velja za zdravega psa. Kol\u010dna displazija je pod budnim o\u010desom vzrejne komisije SKT, ki bi morebitne prizadete predstavnike izlo\u010dila iz vzreje. Do\u010dakajo visoko starost, lahko tudi 12 let in ve\u010d. V preteklosti so se pojavljali tako imenovani hot-spoti na ko\u017ei. Z veliko gotovostjo lahko trdim, da so bili posledica prehrane, ker se po tem, ko smo v na\u0161i psarni pri\u010deli z BARFom, niso ponovili nikoli ve\u010d.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tone Ho\u010devar, \u00a0Moj pes september 2015 Predstavljamo pasme: Airedalski terier Velik, mo\u010dan in ne\u017een, pa vseeno terier Razmeroma malo, glede na kakovost teh psov vsekakor premalo imamo na Slovenskem airedalskih terierjev, ki dandanes veljajo za imenitne, tako reko\u010d idealne dru\u017einske pse, pred stoletjem pa so bili prva slu\u017ebena pasma med psi, ki so jih armade … Continue reading O pasmi<\/span> →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-4788","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/4788","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4788"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/4788\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5124,"href":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/4788\/revisions\/5124"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.mustbemagic.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4788"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}