NAPIS NA SPOMENIKU NOVOFUNDLANDCU Z IMENON

Boatswain

Kadar se v prah povrne kak zemljan,
Ne po zaslugah – le po rodu znan,
Takrat na moč potrudi se kipar,
da slava mrtvega blesti se z žar,
da sploh ne bereš v glosi slikoviti
kaj bil je – temveč – kaj bi moral biti.
A bedni pes, ta tvoj prijatelj vdani,
Ki prvi te pričaka, prvi brani,
Ki v tvojem srcu svoje ima srce,
Ki srečen je, če zate v ogenj sme –
ta gre v pozabo, ker mu ne prizna
Bog duše, ki na svetu jo ima;
medtem ko človek, ta mrčes mrčesa,
lahko s kesanjem upa na nebesa.
O, človek, bedna enodnevna muha,
ti hlapčevsko niče, ti cvet napuha!
Kdor te spozna, te s studom zapusti,
ti grudica izprijene prsti.
Prijateljstvo ti je le goljufija,
ljubezen – strast, smehljaj – hipokrizija.
Če na dve nogi vstala bi žival,
bi se lahko v dno duše sramoval! -
Kdor pred to žaro si postal – odidi!
ni vredna, da ti jo oko sploh vidi;
prijatelju v spomin ta grob stoji;
le enega imel sem – tu leži.

Lord Byron, Newstead Abbey, 30. november 1808